27. 08. - Seja Društva livarjev
21. 07. - Obisk tabornikov
11. 07. - Otvoritev muzeja
10. 07. - Vabilo na otvoritev muzeja
20. 06. - Obisk Auersperga
08. 06. - Obisk kolesarjev
31.01. - Predstavitev knjige Grenki kruh
EPC EDUKACIJSKI IN PRODUKTNI CENTER ŽELEZOLIVARNE NA DVORU, d.o.o.
Dvor 46
8361 Dvor
Telefon: +386 7 388 80 24
Mobi:
E-pošta: stanka.novinc@siol.net
Pred približno 220 leti so se pričele razvijati ob fužinah večje livarne, kjer so pretaljevali že pridobljene kovine in na njihovi tradiciji je zgrajena večina današnjih livarn. Zaradi izrednega razcveta moramo izvzeti železarno in železolivarno na Dvoru pri Žužemberku, ki je delovala od leta 1796 do 1891 in je predstavljala največjo železolivarno v tem delu Avstroogrske. Najbolj je znana po tem, da je bilo ulitih izredno veliko umetniških in drugih ulitkov, ki so se v veliki meri ohranili.
Od leta 1820 je bila usmerjena v železolivarstvo in do srede stoletja edina na našem ozemlju, ki je izdelovala zahtevne ulitke kompleksnih geometrij. Pomembno je, da so bili sposobni izdelati celo ulitke s tanko steno tudi do 4 mm. Železovo rudo za predelavo v visoki peči so furmani transportirali iz skromnih nahajališč iz okolice Žužemberka, Soteske, Repče gore in s Hmeljnika, oglje pa so pridobivali v bližnjih gozdovih Kočevskega Roga.
Zanimivo je, da je leta 1806 posebni odposlanec J. Karađorđevića na Dvoru naročil 60 topov in možnarjev, vendar je avstrijska vlada pogodbo razveljavila. Kljub temu je livarna na Dvoru nekaj topov izdelala in so jih Srbi skrivoma odpeljali.
Leta 1822 je železarno prevzel nov nadzornik Ignacij von Panz, ki je dal obrate za proizvodnjo še povečati. Tako je postala železolivarna na Dvoru največje tovrstno podjetje južno od Alp. Leta 1834 je železarna dobila naziv »Cesarsko-kraljeva priviligirana tovarna za litoželezno in kovano blago kneza Auersperga« in je neposredno zaposlovala več kot 500 delavcev in sledila točno določenim predpisom za izdelavo svojih izdelkov. Takšni predpisi so bili v Evropi nekaj redkega in so imeli velik strokovni in kakovostni pomen v podjetništvu tedanjega časa. Leta 1840 je bil ulit in nato postavljen na ljubljanskih Žalah spomenik mecenu in dobrotniku baronu Žigi Zoisu, visok 4,2 m (slika levo). V ta okvir se uvršča tudi vodnjak v Višnji gori z Valvasorjevim kipom na vrhu, ki je bil postavljen leta 1872, in vodnjak v Žužemberku, postavljen leta 1860. |
Leta 1869 je železarna pogorela, kar je vodilo v zmanjšanje proizvodnje in krčenje železarne. Po tem požaru se železarna ni nikoli več povsem pobrala, huda konkurenca, relativno revna in odaljena rudišča ter slabe transportne poti pa so povzročili njen propad. Obrate so zaprli leta 1891. Ohranjena je še cela vrsta drugih spomenikov na pokopališčih, nadalje različnih balkonskih ograj in drobnih predmetov: likalniki, lonci, kotli, možnarji, mlinčki, okvirji za slike, okrasni krožniki, vrtne mizice, stebri, ulite peči, cevi, strešniki in podobno. |
EPC d.o.o., avtorske pravice pridržane
Izdelava spletnih strani - Spletna postajaIzdelava spletnih strani:
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.